Znanost in umetnost internetne trženjske ekonomike za merljive internetne poslovne rezultate

Spletna trgovina že za €1.000?!

 
 

Sorodne objave

Velike spletne trgovske lekcije male spletne prodajalne z ličili

enaA odprla mobilno spletno trgovino

 

Članek na Financah o tem, kako Mimovrste išče vlagatelja za nekaj milijonsko investicijo, je sprožil precej zaskrbljujočo debato, ki žal kaže, da se zahtevnost spletne trgovine še vedno več kot le podcenjuje. Preberite komentarje, in ocenite sami.

Najbolj me je "zabaval" komentar, da le zakaj Mimovrste potrebuje milijone evrov, če pa se lahko spletno trgovino postavi že za €1.000.

Dokler bo prevladovalo takšno razmišljanje, žal tudi ne moremo pričakovati še več slovenskih internetnih zgodb uspeha.

Oz. kot kaže, še vedno v nekaterih krogih velja prepričanje, da je za spletno prodajo dovolj že "štanc" spletna trgovina in visoka pozicija na iskalnikih. Znamke, logistike, nabave, financiranja zalog in podobnega pa tako ali tako nihče ne potrebuje, a ne?

Zakaj za resno spletno prodajo potrebujemo resno investicijo?

  • Zanesljiva tehnološka infrastruktura
    Tudi če že izberemo brezplačno open source rešitev, je to šele manjši del sestavljanke. Kje je potem šele ERP, integracija spletne trgovine in ERP-ja, upravljanje z izdelčnim portfeljem, orodja za učinkovito izvajanje internet marketinga itd. Zgolj za ilustracijo - letni strošek infrastrukture zgolj za izvajanje email marketinga pri nas presega €40.000. Skratka, tehnološka infrastruktura spletne trgovine, ki dela nekaj milijonov € prometa, in ki prodaja več deset tisočev izdelkov, ni mačji kašelj.
  • Investicije v marketing
    Od pospeševanja prodaje (iskalni marketing, gradnja baze, družbeni mediji, optimizacija za iskalnike, prikazno oglaševanje) do gradnje znamke. Investicija mora pokriti interne kadre, zunanje izvajalce, zakup medijev, produkcijo itd. Niti približno mačji kašelj.
  • Logistika
    Brez optimizirane vhodne in izhodne logistike propade vsaka spletna trgovina, ko preseže več kot nekaj naročil na dan. Hkrati je to tudi stroškovno eno najbolj občutljivih področij, še posebej v zahtevnejših segmentih, kjer morajo trgovci preživljati z maržami okoli 8%.
  • Upravljanje z izdelčnim portfeljem
    Nabava, odnosi z dobavitelji, financiranje zalog (sploh na začetku, ko trgovec še nima zgrajene pozicije pri dobaviteljih), financiranje nizkih marž (pač, če hočemo biti konkurenčni, moramo tekmovati s ponudniki, ki imajo precej boljše nabavne pogoje) ... vse do investicije v kadre za vnos izdelkov v sistem, pripravo opisov itd.

... in vse to je le delček celotne zgodbe.

Da, obstaja tudi prostor za start-upe, ki praktično z nično investicijo postavijo obseg posla, s katerim lahko preživijo. A tu v tem primeru kljub temu govorimo o velikih spletnih trgovcih in o milijonih € prodaje. Do tja pa ne pridemo zgolj z nekaj dobre volje in nekaj 1.000 € investicije ...

Skratka, brez nič ni nič. In brez spodobne investicije tudi ne moremo zgraditi katedrale, pa če smo še tako zelo prepričani v svojo genialnost.

Dokler bodo podjetja internet tretirala kot nekaj, kar se da skupaj spraviti pri sosedovi garaži, se nikar ne čudimo, zakaj še vedno toliko podjetnikov in managerjev trdi, da je internet brezveze.

Brezplačni internetni nasveti
Brezplačna e-revija

Internetna ekonomika

Brezplačni tedenski nasveti in video posnetki za resno internetno dobičkonosnost, ne glede na vaš posel.

Praktične internetne trženjske skrivnosti, ki jih ne boste izvedeli nikjer drugje.

100% spoštujemo vašo zasebnost!

Vaših podatkov ne bomo nikoli zlorabili ali posredovali tretjim osebam. Od prejemanja brezplačnih e-nasvetov se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Komentarji članka (9)

Če je unmu slovenskemu startupu brez pravega poslovnega modela (ne, upanje na acquisition s strani googla / ostalih velikanov ne smatram za poslovni model) ratal $6mil kapitala raisat, vrjamem da bo tud mimovrste uspel :P

Za spletno trgovino je pa po drugi strani tud 1000€ čist zadostna investicija, če veš kaj delaš in lahko hitro preveriš a je poslovni model sploh profitabilen. Pol je pa tud lažje investitorje dobivat :)

Avtor: Tilen Krivec na 26.11.2010

Tilen: v nekaterih segmentih morda že, nikakor pa ne npr. v segmentu Mimovrste/Enaa, kjer moraš za kakršenkoli približek profitabilnosti doseči ogromen obseg poslovanja.

Avtor: Rok Hrastnik na 26.11.2010

Pred kakšnimi 5 leti sem podobno razmišljal kot tale (v komentarju na Financah), da je 1.000 EUR zadostna investicija. Zdej pa vidim, da tudi če nisi Mimovrste/Enaa/Dormeo... in si manjša spletna trgovina še vedno potrebuješ kar precej denarja in dela, da lahko spraviš prodajo na tako raven, da nosi primeren denar. Za 1.000 res lahko ustvariš trgovino sam je res vprašanje koliko ta trgovina nosi denarja? No money no funny :)

Avtor: Matej Košir na 27.11.2010

Mene pa predvsem zanima kam gre tistih 40K € za e-mail marketing oz. če natančneje vprašam: kakšen je razrez teh stroškov? Če pravilno razmišljam gre za približno 3300 € na mesec (eni meseci več, drugi manj, glede na pomembnost meseca za prodajne aktivnosti). Katera aktivnost pobere največ denarja: kreativa, oblikovanje in produkcija oglasov (e-mailov), analiza analitike in strategija, kupovanje adrem, pridobivanje e-mail naslovov?

Avtor: Peter Brenko na 29.11.2010

Peter,

V €40k padejo zgolj infrastrukturni stroški, torej:

a) Strežniki

b) Strošek SMTP sistema (letna licenca)

c) Oseba za vzdrževanje e-mail delivery sistema + deloma oseba za razvoj sistema za pošiljanje

To ne vključuje stroškov izvajanja e-mail marketinga, pridobivanja e-mail naslovov itd. So pa to res podatki za sistem, ki dnevno pošlje cca. 2.500.000 e-mailov.

Avtor: Rok Hrastnik na 30.11.2010

Tilen, "unmu" slovenskemu startupu ni potrebno imeti organizirane nabave, distribucije in zalog itd. - za distribucijo cca. 200 K free softvera pa lahko tudi za nekaj deset EUR mesečno poskrbijo za milijon in več prenosov (Amazon S3). Stroški torej minimalni, glavni strošek torej zaposleni, ki razvijajo softver. Več o "poslovnem modelu" je na http://www.delo.si/clanek/130968.

Če jim uspe, dobro zanje. Še vedno smatram, da jim lahko velike softverske firme v dveh do treh mesecih uničijo trg, če bodo začutile priložnost. Zato morajo pohiteti.

Če lahko priporočiš ponudnika izdelave spletne trgovine oz. le modula za sprejemanje plačilnih kartic, ne da bi bilo potrebno poklicati n bank, ki žogico vračajo nazaj na izdelovalce rešitev, pa le napiši. Že stroški za izgubljeni čas za omenjeno v Sloveniji zahtevajo 1.000 € :-( npr. PayPal pa žal ni v slovenskem jeziku.

Avtor: Sergej Rinc na 08.12.2010

Ta o 1.000 evrih je res cvetka. Dobro, mi smo resda začeli s približno 1.000 evri pred 9 leti. Ampak takrat konkurence skorajda ni bilo in zato je tudi trajalo nekaj let preden smo dobili zadosten volumen naročil, da smo trgovini sploh lahko rekli biznis. In je trajalo 8 let, da smo (ob vseh investicijah) naredili omembe vreden dobiček.

Danes za resno operacijo porabiš nekaj sto tisoč evrov mesečno. Imamo npr. 56 redno zaposlenih in 20-25 zunanjih in honorarnih sodelavcev. Več deset tisoč evrov vložimo v razvoj spletnega mesta *vsak mesec*. Da ne govorimo o marketingu in vseh drugih stroških povezanih z obsegom posla.

Nekje je treba začeti in če lahko začneš s 1.000 evri je to super. Ampak ni pa to operacija, ki bi jo primerjal z mimovrste=).

Avtor: Jugoslav @ mimovrste=) na 11.12.2010

Jugoslav: točno tako, zadeva stane ogromno (tako časa, kot denarja). V našem primeru delamo trije z mini budžetom (par 1000) s pogledom v prihodnost. Ker ste v sloveniji pojem (in seveda ste si to priborili), vam želim obilo nadaljnih uspehov! Predvsem si pa želim, da kakšen Proplus ali Tophop (pa še kdo) dodatno ne "potegneta" in s svojim pristopom izmaličita vsak stik z realnostjo. Dejansko je kupec kralj, ne pa lutka marketinškega lomljenja na dolgi rok.

www.aminostar - Športna prehrana

Avtor: Matjaz na 06.02.2012

Po link sem prišel - z linkom grem. V drugem poskusu.

Avtor: Športna prehrana na 06.02.2012
Vnesite komentar
Zapomni si me:
Prepišite varnostno kodo:
7 ekspresnih rešitev za dobičkonosno spletno mesto
Rok Hrastnik Avtor: Rok Hrastnik

Internetni tržnik in manager, ki verjame predvsem, da "Brez prodaje ne bo piškotov".

Trenutno med drugim odgovoren za internetno trženje in prodajo skupine Studio Moderna, na 20 trgih Srednje in vzhodne Evrope, z ekipo več kot 140 internetnih tržnikov, ki upravlja več kot 100 spletnih trgovin v regiji.

V prostem času mednarodni predavatelj (ZDA, Evropa), avtor in podjetnik.