Znanost in umetnost internetne trženjske ekonomike za merljive internetne poslovne rezultate
2010 © Guericom d.o.o.
Guericom d.o.o., Lahomno 9, 3270 Laško
Guericom d.o.o., Lahomno 9, 3270 Laško
Iskalnik:
Znanost in umetnost internetne trženjske ekonomike za merljive internetne poslovne rezultate
Iskalnik:
Nikakor ne razumem ...
V zadnjem letu so slovenska podjetja močno povečala investicije v družbene medije in predvsem na Facebooku začela vzdrževati pravzaprav dobre Facebook poslovne strani:
Če jim to vzdrži s stališča ekonomike, je vse to jasno super.
A za trenutek si poglejmo številke:
Na prvi pogled morda impresivno ... a poraja pa se vprašanje, zakaj potem ta podjetja ne investirajo še nekolikokrat več v trženje z e-pošto, s katero bi z lahkoto dosegla tudi po več kot 100.000 prejemnikov in pri tem dosegla močnejši prodajni odziv?
Še huje, večina slovenskih podjetij, ki je agresivno stopila na vlak družbenih medijev, se e-mail marketinga niti ne dotakne! Pa čeprav bi mnogo vsebin, ki jih sedaj objavljajo na družbenih medijih, bilo idealnih za e-mail marketing.
Zakaj ne enostavno vsaj duplicirati vsebin iz družbenih medijev in vzpostaviti še en internetni promocijski kanal?
Tega preprosto ne morem razumeti.
Vsekakor, investirajte v družbene medije (a pri tem nikar ne pozabite na ekonomiko!), a nikar ne ignorirajte e-mail marketinga, ki je nekolikokrat močnejši pospeševalec prodaje.
Brezplačni tedenski nasveti in video posnetki za resno internetno dobičkonosnost, ne glede na vaš posel.
Praktične internetne trženjske skrivnosti, ki jih ne boste izvedeli nikjer drugje.
100% spoštujemo vašo zasebnost!
Vaših podatkov ne bomo nikoli zlorabili ali posredovali tretjim osebam. Od prejemanja brezplačnih e-nasvetov se boste lahko odnaročili kadarkoli.
Empiričnih raziskav sicer ni (oz. meni niso znane), ampak:
1. Za bežen pogled je dovolj že primerjava obsega. Top 10 FB fan pages v SI imajo 24k - 43k fanov. 30. jih ima samo se cca. 12,5k. Preprosto ni dovoljšjnega masovnega obsega za resno generiranje prodaje.
2. Investicija v e-mail marketing je investicija v gradnjo baze (isto pri social media) in nato investicija v redno e-mail produkcijo, za kar pri obsegu 1 e-mailing/teden potrebuješ cca. 1/2 osebe. Social media pa po drugi strani zahteva stalno sodelovanje in vpletenost.
3. Izkušnje top svetovnih online retailerjev, ki jim kljub precejšnjem dosegu social media še vedno predstavlja minimalen delež prihodkov. Pretežni bottom line online retailerjev je, da nekaj s social media generirajo, a še vedno ne moremo govoriti o velikih cifrah.
4. Očitno pa je tudi kakršnokoli masovno medijsko oglaševanje FB prisotnosti (pa nimam konkretnih cifer, ampak uporabljam dobro staro logiko) več ali manj neučinkovito, saj če primerjamo neko povprečno investicijo v TV akcijo in nato številke tudi največjih FB fan pages v SI, hitro pridemo do neopravičljivo visokega stroška na kontakt.
Po mojem skromnem mnenju zato, ker ljudje, ki o tem odločajo vejo, da že 5 let niso niti pogledali mail promocije in ker zadnje pol leta ugotavljajo da v gmail inboxu ni več ničesar uporabnega - razen kopice na silo opt.in email promocij.
po drugi strani pa sami precej več časa preživijo na facebooku, in intuitivno razumejo, kje je juice,...
:) :) :) :) :) :)
Oz. bi se morda moral zjokati?
Če se kdo resnično odloča tako, potem ... no, recimo samo, da škoduje svojemu podjetju, milo rečeno.
Vsi ostali pa še naprej srečno uporabljamo email kot 1. ali 2. ključni vir spletne prodaje in konverzij.
 |
Avtor: Rok Hrastnik |
Internetni tržnik in manager, ki verjame predvsem, da "Brez prodaje ne bo piškotov".
Trenutno med drugim odgovoren za internetno trženje in prodajo skupine Studio Moderna, na 20 trgih Srednje in vzhodne Evrope, z ekipo več kot 140 internetnih tržnikov, ki upravlja več kot 100 spletnih trgovin v regiji.
V prostem času mednarodni predavatelj (ZDA, Evropa), avtor in podjetnik.
In po kateri ekonomiki sklepas, da je email mass posiljanje bolj uspesno oz bigger bang for the buck od solidne prisotnosti na spletnih mrezah? Mislim, bi bil vesel kaksnih cifer, da se znamo matematicno primerjat.